Mladi HB vanilia stout in druščina

V svetu vina imamo mlada vina, pri lagerjih pa zwickle, kakor nemci pravijo mlademu lagerju.

Torej čemu ne bi imeli tudi pojmovanja mladi stout? Namreč številni belgijski zvarki zorijo mesece, preden dobijo želeno polnost in okus, da ne govorimo o letih pri lambicih. Stouti so tudi piva, ki so lahko sila primerna za staranje in jim uležanost nemalokrat da pravo zrelost okusa. 

Ali bo HB-jev pričujoči stout razvil polnejši okus z določeno poudarjeno noto vanilije, bomo videli. Nisem prepričan, ker mi ne ponudi nikakršnega pookusa, zlasti pa ne kompleksnosti ali pa nečesa izstopajočega v okusu, kar je ponavadi ugoden znak za potencial staranja. Najbrž to pivo tudi ni tako zastavljeno, saj vse skupaj na koncu pade v vodo, pivo pač do konca požirka izgubi začetno sladno krepost, zlasti ker pookus (after taste) ne sledi prijetnemu stout-vanilijevemu vonju. Po drugi strani pa so HB-jeva piva izrazito nefiltrirana, kar daje možnost razvoju. Nisem še tako prekaljen, da bi znal napovedati. Pivo je sicer povsem prijetno pitno, a ni navdušujoče. Žal me je Maxim razvadil s preteklimi zvarki, ki ponujajo precej več odločnosti pri okusih, precej intenzivnih karakterjev, celo radikalnosti, zlasti, če pomislim na mozaik Smash. Pri tem outmeal vanilia stoutu pa HB karakter, zaradi katerega cenim HB, nekoliko manjka.

Še enkrat se je izkazalo, da je dober, ali pa odličen, kompleksen stout težko napraviti. Enostaven stout je pač enostaven, zlasti če ga tako dojemamo in če ga pivovar tako dojema ter napravi stout ali porter ali dunkel, zato da ima tudi temno pivo v ponudbi. A takšen stout je tudi sila dolgočasen in prepogostokrat temni slad deluje kakor temni oblak, tujek izpod koprenastih oblakov na modrem nebu. Ampak seveda to ne meri na HB-jev stout niti na spodaj imenovane.

Pri Tektonikovem stoutu sem bil tudi skeptičen, ali mu bo uležanost kaj prinesla, kaj dodala? Odprl sem steklenico pol leta po preteku in vtis je praktično enak. Najbrž precej pove to, da sem še enkrat pogledal steklenico, če nemara ne pijem black ipa, ki so mu sladi spričo starosti spremenili temperament. Sicer je pivo po svoje povsem zanimivo za pitje, a ravno tako kot HB-jev stout ne ustvari pookusa, razen po hmeljenosti, ki moti kosmični (outmeal) in vanilijev okus ter konec koncev moti tudi primat sladnim okusom, na čemer vsaj zame mora stout temeljiti, in kot celota okusov pivo deluje ne fokusirano. Veliko preveč sestavin, da bi jih zaenkrat uspeli dobro vkomponirati. Vsekakor bi si ta Tektonikov zvarek zaradi vseh mogočih modernih kombinacij stilov in pojmovanj zaslužil naziv eksperimentalni bipa oz.stout. Pri Peliconih mi je všeč, ko so Aurori nadeli naziv temni ale.

Verjetno se ne bi obregnil ob naše domače stoute, če ne bi pred kratkim odprl Kiuchijevega zvarka, ki mi je v pookusu dal nasmešek na obraz. Resnično zadovoljstvo. Za HB ov stout lahko rečem, da je fino pivo, a brez prave pričakovane kreposti, karakternosti in pookusa, Tektonikova Concinilla je zmedena, Baja ima kvaliteten pookus, kot da bi poskusil gosto, pristno bučno olje, ki te ne nasmeji, ampak jezik še nekaj časa zadovoljno drsi po nebu gor in dol in brbončice skupaj z encimi sporočajo, to je tapravo. Tudi Peliconov Winter stout – vsaj lanski – je poln in krepak, lahko bi ga postavil ob bok Baji. Peliconu bi se dalo očitati zlasti preveliko prisotnost kvasovk, ki vpliva na celotno kompozicijo, kar se kaže v tem, da lanski Peliconov Winter stout po enem letu ni zorel v dobro smer, pač pa je to pretirano delovanje kvasovk rezultiralo v izrazitejši alkoholnosti in docela podrtem okusu stouta, ki se je obrnil proti čudnemu, ponesrečenemu barley wine-u. Batch50 se je tudi razvil v smer, ko si rečem mmm … dobro, to si želim, ko pomislim na stout, zlasti na nearomatični – in odprem steklenico. 

Be the first to comment on "Mladi HB vanilia stout in druščina"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*


You must be 18 years old to visit this site.

Please verify your age

- -